INES OGOREVC   •   12/02/2020

Baletne predstave si vedno rada ogledam. Tokrat sem na baletno predstavo Trnuljčica povabila svojo mamo. Že preteklo leto sva si skupaj ogledali plesno predstavo Življenje je vrednota, katero si lahko ogledate tudi ta petek. Za tiste, ki te predstave ne poznate, delim kratek zapis o mojih vtisih takoj po predstavi.

Življenje je vrednota

Za novo leto sem mami podarila karte za to čudovito predstavo, hkrati pa je to postalo tudi čudovito darilo meni sami... Prvo, ker sva skupaj kvalitetno preživeli čas, drugič pa, ker je bila to predstava, ki naju je pustila brez besed – bila je izredno lepo predstavljena zgodba, skozi projekcije in skozi gibanje neverjetnih plesalcev. Pohvale vsem vključenim v predstavo, čudoviti ste.

Predstava je dobrodelne narave, namen pa je s prodanimi kartami pomagati mladim, ki so preživeli raka in so organizirani v Ustanovi Mali vitezToplo priporočam ogled, ne bo vam žal.

Balet Trnuljčica

Balet Trnuljčica je bil čudovit in tudi tega si tako kot Življenje je vrednota še vedno lahko ogledate, tudi na ta Valentinov petek, vendar je žal velika verjetnost, da je predstava že razprodana. V vsakem primeru, če ne v petek, priporočam obisk baleta kadarkoli, saj je res lepa izkušnja videti do kakšne dovršenosti plesalci izurijo svoje telo; videti to neverjetno gibčnost, hitrost in eleganco. Predvsem pa me navdušuje stabilnost plesalcev in neverjetni gibi na konicah prstov.

Poleg čudovite kostumografije mi je bilo pri tem baletu všeč, ker ga spremlja orkester v živo, saj to doda še nek dodaten čar celotni predstavi. Všeč mi je, da ljubljanski Konservatorij za glasbo in balet zaposluje ne zgolj slovenske baletnike, ampak tudi tuje talente. V baletu najdemo ljudi različnih ras in narodnosti, kar mi je še posebej všeč, saj ples ne diskriminira, na odru ali plesišču smo vsi enaki, vsi smo plesalci.

Moteč dejavnik pri ogledu predstave ali kako lahko ena glava pokvari celotno perspektivo…

Pri baletu kot tudi pri drugih plesnih predstavah pa lahko kakšen manjši aspekt pokvari celoten vtis večera. V SNG Opera in balet Ljubljana je izbor sedežev in razpon cen le-teh zelo velik, ampak hitro ugotoviš zakaj, saj je tudi sama razporeditev sedežev in vidnost iz njih zelo različna. Tokrat sem izbrala karte nižjega srednjega razreda, na galeriji, zato sem pričakovala ne najboljši, ampak soliden pogled na oder in bi to tudi bil, če se ne bi našel visok moški, ki si je seveda izbral prvo vrsto galerije in zastrl pogled vsem osebam, ki so na galeriji sedele v vrstah za njim. Bilo nas je najmanj deset, ki sredine odra zaradi njega nismo videli oz. si jo videl, če si se nagnil konkretno desno ali levo in zastrl pogled še preostalega dela odra ljudem, ki so sedeli za tabo.

Negativno vzdušje na galeriji je bilo očitno, saj se je bilo težko osredotočiti na predstavo in uživati, ko si je pravzaprav velik del zamudil oz. si konstantno spremljal, v katero smer se premika predstava, da si vedel kam se nagniti, da si ujel vsaj en del scene.

Predstava naj bi bila razprodana, ampak sem imela srečo, da se je nekdo ni udeležil. Tako sem eno vrsto naprej in nekaj sedežev bolj v levo, našla prosti sedež in se v času odmora presedla. Mami se seveda ni želela presesti, saj veste, da so mamam vedno prioriteta njihovi otroci, ne glede na starost in je kljub prepričevanju prepustila mesto meni. Tako sem na koncu uživala vsaj v drugi polovici baletne predstave in zajela v svoje vidno polje celotno sliko predstave, ne zgolj skrajno levi in desni kot.

Vir fotografije: http://www.opera.si/sl/program/predstava/balet/trnuljcica/

Zadnji zgodbi
© 2020 Dancer’s Life. Vse pravice pridržane.