INES OGOREVC   •   06/09/2019

Plesni svet je poln raznolikih zgodb plesalcev. Zgodbe  tistih, ki plešejo zgolj za zabavo; tistih, ki resno trenirajo in tekmujejo, od plesnih učiteljev do koreografov, od organizatorjev festivalov do lastnikov plesnih šol. Zgodbe se razlikujejo tudi glede na stil, ki ga nekdo pleše: ali so mu bolj pri srcu plesi v paru ali raje plešejo sami. Ples ima veliko različnih nians in vsak plesalec ima svojo plesno zgodbo, ki se ne odraža zgolj v njegovem plesu, ampak tudi v njegovem vsakdanjem življenju. A kar na koncu združuje vse plesne zgodbe, je ena velika ljubezen, ljubezen do plesa.

V šestem intervjuju Dancer's Life Stories bomo spoznali zgodbo Vesne Jevšenak iz plesnega društva Salam Ghazeea, ki uči bollywood, indijske in orientalske plese, poleg tega pa je tudi plesno-gibalna terapevtka.

Kdaj si pričela plesati te raznolike stile, kje si izvedela za njih in kaj te je pri njih pritegnilo?

Plesati sem pričela že kot petletna punčka.  Začela sem z baletom, šla preko jazza in sodobnih plesnih tehnik, se usmerila v orientalski ples in čez nekaj let spoznala indijski ples, ki je postal moj glavni repertuar. Temu sem dodala tudi družabne plese in flamenko, ampak tukaj je ostalo moje srce.

Si kdaj obiskala tudi  Indijo?

Sem, dvakrat sem bila v Indiji. Tam sem bila tudi na plesnem tečaju, na izobraževanju pri svojih učiteljih, enkrat v južni Indiji in enkrat v osrednjem delu pri Mumbaju.

Stili, ki jih plešeš, izhajajo iz tujine, tako da si se verjetno tudi izobraževala tam? Šla si v Indijo, si bila  še kje drugje v tujini?

Bila sem dvakrat v Indiji, v Egiptu in veliko sem se vozila v Avstrijo -  v plesni center. Tam so potekale različne delavnice učiteljev, ki so prihajali iz Amerike, Egipta, Indije in  iz vseh mogočih držav. Tam je bil center, kjer se je kalilo ogromno znanja. To je bil Dunaj, tudi v Gradec sem hodila; ampak največ na Dunaj.

Indijski ples in bollywood pri nas nista tako zelo prepoznavna. Najbrž veš kako velika je skupina ljudi, ki poznajo in plešejo ta dva plesa. Mi lahko, prosim, malo več zaupaš o teh dveh stilih in razlikah med njima? Nekateri, ki ne poznamo indijskega plesa, si predstavljamo, da je bollywood indijski ples, ampak indijski ples je veliko več, kajne?

Torej, imamo klasične indijske plese - sedem osnovnih stilov. Jaz plešem enega od njih, to je Bharat Nãtyam, ki je eden od bolj poznanih.

Bollywood je pa mešanica plesnih stilov, kjer je glavna nota indijska, vedno pa so zraven dodani ali jazz, hip hop, sodobni ples, balet... Bollywood je filmska industrija, ki pa je skoraj vedno prepletena s plesom in petjem.

V Bollywoodu je posnetih veliko filmov.

Zelo veliko in v njih se veliko pleše in poje. Pleše se različne plesne koreografije, ki so mešanica bolj klasičnih do skoraj čisto modernih variant indijskih plesov, v povezavi z drugimi plesnimi stili.

Kateri pa je bolj popularen v Sloveniji?

Zdi se mi, da je bolj popularen Bollywood, je tudi bolj poznan, ker ljudje gledajo filme. Kljub temu pa jih zaenkrat več pleše klasični indijski ples, mogoče zato, ker je tradicija klasičnega indijskega plesa pri nas daljša.

Koliko časa pa sta indijski ples in bollywood že prisotna v Sloveniji?

Mislim, da so imeli prvo delavnico indijskega klasičnega plesa leta 1995 na Javnem skladu za kulturne dejavnosti. Takrat sem ga tudi jaz spoznala. Bollywood je pa kasnejši. Začela  sem se ga učiti... ne spomnim se več, nekje med letoma 2000 in 2005, potem sem začela z bollywood delavnicami in nato se je širilo naprej.

Torej je pri nas prisoten že kar dolgo.

Ja, ampak vedno je to majhna skupnost, to je v slovenskem krogu nekaj eksotičnega, posebnega.

Omenila si, da si že bila v Indiji. Kakšna je plesna skupnost tam in kakšna je pri nas?

Govorim lahko predvsem glede klasičnega plesa. Klasični indijski ples v Indiji plešejo otroci, potem pa šele v odrasli dobi nekatere ženske. To je razlika pri njih in pri nas. Pri nas večinoma pričnejo plesati odrasle osebe. Tam plešejo tako moški kot ženske, večinoma sicer ženske, pri nas pa ga plešejo skoraj izključno ženske. Tam je ples malo bolj povezan z duhovnostjo, pri nas je pa to plesni stil.

Plešete že vrsto let. V tem času se je zagotovo našel kakšen res smešen trenutek, pa tudi trenutek, ki se ti je vtisnil v spomin kot nekaj posebnega v tvoji karieri?

Smešen trenutek je bil, ko smo v neki predstavi dokaj pozno dodali nek glasbeni vložek. Predčasno smo stekli na oder in se potem tam morali znajti. Nismo bili pripravljeni, znašli smo se pred publiko in nismo vedeli, kaj naj delamo. Potem smo pač improvizirali. Še leta kasneje smo se smejali temu, kaj smo počeli.

Dogodek, ki se mi je vtisnil v spomin...teh je veliko. Zelo rada se spomnim, ko sem plesala s svojim učiteljem Ujwal Bhole-om, ki je že umrl. Z njim je bilo res posebno doživetje plesati na odru, ker je bilo kot neka duhovna izkušnja.

Torej si tudi nastopala skupaj z njim?

Ja, zelo veliko sva skupaj nastopala. Med nama je bil neka povezanost, vedno sva zelo usklajeno delovala v plesu, čeprav nisva veliko vadila skupaj, saj je prihajal v Slovenijo dvakrat na leto. Prihajal je iz Indije v Evropo, pri nas je bil mogoče dvakrat na leto po deset, štirinajst dni in takrat je tukaj poučeval.

Kot si omenila, plešeš različne stile. Med učitelji teh so gotovo različni učitelji, s katerimi si delala in takšni, ki jih mogoče še nisi imela priložnost spoznati v živo, so pa tvoja inspiracija. Kateri bi to bili? Ali pa inspiracijo jemlješ od drugod učiteljev?

Včasih so me inspirirali učitelji, pri katerih sem se izobraževala več let v Avstriji, saj so prihajali iz Egipta. Veliko so mi dali, me spodbujali. Pomembna izkušnja je bila tudi tujina, kjer je bilo dosti več znanja kot pri nas.

Danes pa bi rekla, da gre bolj za kakšen trenutek, kakšen gib, situacijo, ki me spomni na neko možno izvedbo v plesu. Na tak način dobivam največ inspiracije in izzivov.

Glede na to, da plešeš že veliko časa, imaš veliko znanja. Kje pa vidiš  zase še kakšne plesne izzive? Je še kak stil, ki ga želiš dodatno nadgraditi?

Z veseljem bi se učila še cel kup stilov; to je nekaj, kjer bi z veseljem zavrtela uro nazaj. Izziv bi mi pa bil, da bi lahko delala s profesionalno skupino. To bi bila skupina plesalcev, ki so visoko šolani in imajo čas se ukvarjat samo s tem. To je želja -  vizija, ki je pa na žalost zaradi okoliščin težko izvedljiva. To bi me res veselilo, ker bi takrat ples lahko dobil res prave razsežnosti.

Nastopaš sama?

Nastopam sama in s skupin; imam zelo dobro skupino, ki je tudi zelo kvalitetna. V njej so dolgoletni plesalci, ki so tehnično zelo dobri. Imamo precej nastopov.

Ples nam da veliko. Zagotovo si skozi ples pridobila kakšno znanje, ki ga mogoče lahko apliciraš tudi v vsakdanje življenje. Je kaj takšnega, kar se te je dotaknilo?

Veliko lahko pridobiš na samozavesti, na poznavanju telesa, na pravilni drži, družabnosti, stikih z ljudmi, vztrajnosti, koncentraciji, pomnjenju, ustvarjalnosti... Tega je malo morje.

Bi dala plesalcem kakšen nasvet v zvezi s plesom?

Najbolj pomembno je plesati s srcem, tehnika pride.

Je kakšen plesni gib, ki ga imaš najraje ali gib, ki ga vedno narediš kot tvoj prepoznaven gib?

Glede na to, da plešem nekaj različnih stilov, bi težko izbrala. Vsekakor je bil en plesni gib, ki sem ga potem tudi uporabila pri znaku plesnega društva. Predstavljal je nek razcvet, odpiranje; kot odpiranje rok, pa tudi noge so v posebnem položaju.

Pripravila si tudi en kratek izziv za naše plesalce.

Za plesni izziv sem vam pripravila krajšo bollywood kombinacijo. Poskusite jo tudi sami.

Vesna, najlepša hvala, da si si vzela čas za današnji intervju in da si tudi nam predstavila zgodbo bollywooda in indijskih plesov.

Plesalci, upam, da ste izvedeli kaj novega in da se mogoče v novi sezoni pridružite Vesninim tečajem. Vesna, še enkrat hvala.

Zadnji zgodbi
© Dancer’s Life