INES OGOREVC   •   12/10/2019

Pretekli teden nam je Tian zaupal svojo plesno zgodbo, rutino, načrte za prihodnost in pogled na plesalce v Sloveniji in tujini. Če še niste pogledali / prebrali 1. dela, ga lahko najdete na linku. Ta teden je z nami delil svoje inspiracije, trenutke s plesišča, svoj prepoznavni gib ter nekaj nasvetov in izziv, da njegove gibe preizkusite tudi sami.
Si tudi koreograf, pripravljaš koreografije zase, kot tudi za druge. Kje pa najdeš največ inspiracije za te koreografije?

To me vpraša veliko ljudi. Inspiracija pri meni pride zelo spontano. Velikokrat, ko sestavljam koreografije za delavnice ali zase, si prižgem glasbo, ki mi je všeč in malo improviziram. Velikokrat se posnamem, vzamem iz posnetkov kar mi je všeč in poskusim čim hitreje ponoviti. Zaradi tega se tudi snemam, ker si vse improvizacije ne zapomnim. Improviziram, pogledam posnetek, vzamem kar mi je všeč, še enkrat improviziram in potem nekako sestavim te delčke v celo koreografijo. Največja inspiracija mi je glasba, zelo rad delam na beate. Inspirirajo me različni efekti, besedilo, inštrumenti in nasploh glasba. Ideje pa nastajajo zelo spontano, ogromno jih dobim poleti. Ravno letos, ko sem ležal na plaži in odklopil, skoraj spal, so se mi pojavljale ideje, ki sem jih hitro zapisal v telefon.

Si še zelo mlad, ampak tvoja kariera je že kar impresivna. Zagotovo se vmes najdejo kakšni zelo smešni trenutki, kaj nerodnega, pa tudi trenutki, ki imajo zate večji pomen.

V bistvu so kar vsi treningi s skupino ali v dvojicah zelo zabavni in se večkrat do solz nasmejimo. Ravno ta teden smo se tako nasmejali med ustvarjanjem modern dua s Petro. Z vsemi temi lifti in povezavami pride velikokrat do kakšnih »failov«, ki bi jih lahko objavili na Youtube in dosegli več ogledov, kot z našimi plesi. Tako, da so kar zabavni vsi ti koreografski momenti in ustvarjanja.

Kaj pa kak pomenljiv trenutek?

Najbolj mi v spominu ostane ples na odru z majhnimi skupinami, ki jih lahko sestavlja tri do sedem članov. Gre za sedem dobrih oziroma najboljših prijateljev, kar je res povezana skupina, tako da se imamo lepo na treningih, tekmah in na odru. Imeli smo skupino, s katero smo ustvarjali kar šest let in na odru smo res uživali. Nazadnje je bilo to lani, ko je bila skupina že spremenjena, ampak večina je ostala ista. Čakali smo moment, da bomo odplesali popolno in to nam je skoraj uspelo. Popolno še ni bilo, ampak smo  s to skupino potem lani prvič tudi zmagali. Večkrat smo bili drugi in tretji, potem pa nam je po šestih letih v članski kategoriji uspelo zmagati. Lani smo v bistvu tudi zaključili, tako da je bil to tak moment, ki bo ostal v spominu za dolgo časa.

Torej ste za zaključek postali svetovni prvaki.

Ja, tako.

Glede na to, da večino svojega časa plešeš, a so kakšne stvari, ki si se jih naučil pri plesu in jih uporabljaš tudi v vsakdanjem življenju?

Definitivno sem spoznal to, da če si nekaj močno želimo, to lahko dosežemo. Ples me je naučil vztrajnosti, reda in discipline. Čeprav zaradi plesa nisem nikoli imel veliko časa, sem si veliko lažje razporedil urnike. V bolj ustvarjalnem smislu pa me je ples naučil mogoče tega, da ko uživaš, res vse steče, tako da poskušam uživati v vsem, kar počnem.

Zagotovo imaš kak prepoznaven gib, ki ti je najbolj pri srcu in ga skušaš vkomponirati v skoraj vsako svojo koreografijo. Obstaja kaj takega?

Prepoznaven sem predvsem po tem, da sem zelo čustveno vpleten v točko. Res se vživim in dam čustva v čisto vsak gib. Tudi pri svojih plesalcih poudarjam, da mi ogromno pomeni, da ima v plesu vsak gib svojo zgodbo. Torej, da ni gib samo zato, ker je koreograf rekel, da ga moraš narediti, ampak da ima res svojo zgodbo. To poskušam pri svojem plesu čimbolj vključiti in predati naprej na svoje varovance. Mislim, da me res prepoznajo po tem, da odplešem vsak gib z neko zgodbo in namenom.

Mogoče bi pa rekel, da sem najbolj prepoznaven po svojih obratih. To najraje počnem, ker sem v tem kar dober. Najbolj od vseh tehničnih elementov mi ležijo obrati, zmeraj ko improviziram in ne vem kaj narediti, se začnem vrteti.

Imaš kakšen nasvet za naše gledalce oziroma plesalce?

Ravno to, kar sem že poudaril. Sam nisem bil od začetka talentiran plesalec, predvsem kar se tiče tehnike, so pa vsi v meni videli neko iskrico. Zmeraj sem bil nastopač in sem užival ob samem nastopu, ampak moral sem veliko in trdo delati s svojo plesno tehniko in trenirati vsako leto več in bolj. Stopnjeval sem s številom točk, vsako leto sem imel več solov, več duetov, več majhnih skupin. Nauk tega zame in še za koga je lahko, da se s trdim delom da doseči vse dokler je iskrica, želja in užitek.

Za naše plesalce si pripravil krajši izziv, tako da lahko tudi sami preizkusijo kakšnega izmed tvojih gibov.

Moj plesni stil je prepoznaven predvsem po tem, da se zelo rad zapletam. Zdaj se poskušam malo zaplesti in sicer: odbiješ nogo, obrneš, greš po nogi, presekaš, čez, noter, ven in vržeš...

Tian, najlepša hvala, da si si v svojem polnem urniku vzel čas za današnji intervju ter da si delil svojo zgodbo z našimi plesalci in gledalci. Vem, da se zdaj zate pričenja sezona tekmovanj, tako da ti želim čim več uspehov in veselim se ogleda vseh tvojih posnetkov. Marsikdaj  bomo še  podelili tvoje posnetke za naše gledalce.

Hvala ti.

Srečno, se vidimo.

Zadnji zgodbi
© Dancer’s Life