INES OGOREVC   •   24/11/2019

Plesni svet je poln raznolikih zgodb plesalcev. Zgodbe tistih, ki plešejo zgolj za zabavo; tistih, ki resno trenirajo in tekmujejo, od plesnih učiteljev do koreografov, od organizatorjev festivalov do lastnikov plesnih šol. Zgodbe se razlikujejo tudi glede na stil, ki ga nekdo pleše: ali so mu bolj pri srcu plesi v paru ali raje plešejo sami. Ples ima veliko različnih nians in vsak plesalec ima svojo plesno zgodbo, ki se ne odraža zgolj v njegovem plesu, ampak tudi v njegovem vsakdanjem življenju. A kar na koncu združuje vse plesne zgodbe, je ena velika ljubezen, ljubezen do plesa.

V desetem intervjuju Dancer's Life Stories bomo spoznali zgodbo Tamare Di, lastnice Balerine in navdušene plesalke hip hopa, kubanske salse, bachate in kizombe.

Tamara, kdaj se je pričela tvoja plesna zgodba? Kdaj si dobila idejo za lokal, kjer gostiš plesne večere?

Ples je moja ljubezen že odkar vem zase. Z glasbo sem povezana že od majhnega, resno sem se pa s plesom začela ukvarjati in plesati v plesnih šolah, mislim da na faxu. Takrat sem tudi prvič prestopila prag plesne šole Kazina. Hvala Kazini za inspiracijo, da sem tam naredila svoje prve korake. Potem sem nadaljevala v Pro Dance. Plesna zvrst, ki sem jo vzljubila je hip hop in še vedno mi teče po žilah tudi ta glasba. Se pravi, da plešem nekje od devetnajstega, dvajsetega leta. Vprašala si me še za Balerino?

Ja, pa tudi kje se je razvijal ta ples. Začela si pri Kazini in Pro Dancu, kje pa si nadaljevala?

Pri Pro Dance sem bila kar nekaj časa. Po rojstvu hčerke, ki je stara 8 let, sem se pridružila skupini Hip hop mame, s katerimi smo bile, če se ne motim, leta 2014 evropske prvakinje v Amsterdamu. Potem sem nehala tekmovati, ampak še vedno sem pa plesala; iz ljubezni do tega plesa in glasbe. Potem pa ne vem, kaj se je vmes z mano zgodilo. Želela sem spremembo in takrat se je to zgodilo na vseh področjih. Pustila sem službo, nehala sem plesati hip hop in bilo je še kup drugih stvari…

Vmes sem delala tudi licenco za vodene vadbe, nekaj sem tudi učila. Mislim, da sem leta 2015 začela plesati kubansko salso, kjer sva se tudi midve spoznali. Punca, ki je hodila k meni na plesne vaje, je hodila tudi na kubansko salso in me je zmeraj vabila, naj pridem pogledat. Omenila je, da so ob četrtkih v Koloseju zelo dobre plesne zabave Cubane in to naj bi bilo sigurno zame. Prišla sem tja in takrat sem vedela, da se hočem to naučiti. Spomnim se, da me je Oli prvi peljal plesat. Ples imaš v sebi, ampak vseeno se moraš naučiti figure in tako naprej. Začela sem hoditi na tečaje v Cubano, k Janu in Evi, potem pa še k Robiju in Kiki. To je to, kar se tiče Cubane.

Kaj pa lokal, Balerina?

To je pa drugi del zgodbe, kjer se je zgodil preobrat. En del preobrata je plesni, drugi pa posloven. Moje štiri največje ljubezni so kava, ples, glasba in otroci. Razmišljala sem, kako bi to povezala, združila. Takrat sem imela devet mesecev časa za tuhtanje in rodil se je moj drugi otrok, Balerina, tako da zdaj vse skupaj počnem v Balerini.

V Balerini gostiš tudi plesne večere. Kako pogosti so, kako izbereš plesni stil in ali greš tudi sama na vse te večere?

Te plesne večere imam v toplih mesecih, nekje od aprila ali maja do septembra, vsak torek. Takrat smo zunaj na ploščadi Balerine. Pozimi pa smo noter in imamo plese vsak drugi torek, saj ima vsak drugi torek vaje Dancefloor. Da se ne prekrivamo, sva z Rokom zmenjena, da ima enkrat on, drugič pa jaz.

Glede zvrsti se odločam pa čisto po občutku. Ko sem začela z Balerino, sem delala s plesnim društvom Alma Eslovena, ki je imela vsak torek pri nas zabave. Mešano, od salse, malo bachate in reggaetona. Potem pa sem, eno leto nazaj, šla na festival v Puli. Tam sem se zaljubila v bachato, imela sem kar metuljčke. Prve korake bachate sem naredila z Gregorjem iz Alme. Začutila sem bachato in jo želela imeti v Balerini. Zgodba se je nadaljevala tako, da sva se s Klavdijo, ki je izredna plesalka, v Puli pogovarjali, da ni nobenega DJ-ja za bachato. Tako sva brainstormali kaj in kako to spremeniti ter se dogovorili, da bova naredili event. Od tam tudi Klavdijino ime DJ Chica. Potem sva začeli s sensual večeri z bachato.

Odgovor na tvoje vprašanje, kako se odločam kaj bo in kakšen plesni večer bo: kakor je meni pri srcu.

Se tudi udeležiš vseh?

Ja, se udeležim. Na začetku sem bila tam vsak torek, zdaj pa vedno manj. Balerina ima toliko projektov, da mi ne uspe biti tam vsak torek, se pa zelo trudim, da večinoma sem. Zelo pa si tudi želim več časa posvetiti obisku drugih plesišč in eventov.

Najbrž zato, da nisi samo na plesiščih pri sebi v Balerini, ampak da si tudi pri drugih.

Ja, to je tako, kot da imaš žur doma. Če sem drugje, sem dosti bolj sproščena.

Rekla si, da si imela salsa, bachata in reggaeton večere, pa tudi sensual večere. A si opazila kakšno razliko med njimi? V ljudeh, vzdušju, energiji?

Definitivno, kubana je igriva, energična. Zdi se mi, da se pri kubanski salsi ljudje dosti bolj mešajo, se igrajo in so bolj odprti kot pri sensual plesih. To sodim tudi po sebi, saj kubano lahko plešem z vsakim, sensuala pa ne morem. Sensual plesni večeri se mi zdijo bolj zaprti, ne v slabem smislu, zgolj drugače je. Med plesom je večji stik, med plesalcema se mora ustvariti zaupanje, odprtost in sproščenost, da se na plesišču zgodi ta čarobnost.

Se nadaljuje…

 

Zadnji zgodbi
© Dancer’s Life