INES OGOREVC   •   26/09/2019

Pretekli teden nam je Krista zaupala svojo plesno zgodbo, rutino ter smešne in ganljive trenutke s plesišča. Če še niste pogledali / prebrali 1. dela, ga lahko najdete na linku.

Ta teden nam je povedala o dinamiki sodelovanja z drugimi plesnimi učitelji in šolami, delila pa je z nami tudi svoje inspiracije ter nekaj nasvetov in izziv, da njene gibe preizkusite tudi sami.
Sodeluješ z različnimi šolami in drugimi učiteljicami, si pa tudi del plesne skupine. Kako poteka to sodelovanje in kakšna je dinamika tega povezovanja, saj je vključenih več ljudi?

Meni je sodelovati super, ker se mi zdi, da si skupaj močnejši in lahko dosežeš več. Odvisno pa je  od tega s kom sodeluješ. Moraš imeti čiste namene, biti prijazen... Zdi se mi, da je v naši družbi še vedno premalo prijaznosti in vsi se še vedno učimo, tudi jaz. Drugače pa definitivno spodbujam sodelovanje, ne kupčkanje.

V skupini smo tri punce, imenujemo se 3NITY. Pravzaprav smo tri ženske, ki učimo različne plesne stile. Maja, Shee dancer skrbi za dancehall, Meta je vsestranska, ima super izraz in potem skupaj ustvarjamo. Sodelujem pa v več skupinah.

Sem tudi del zelo srčne ekipe Katje Vidmar in Alberta Podrekarja. Delamo na predstavi Življenje je vrednota. Stil je jazz, predstava je namenjena širši publiki in je dobrodelne narave. Plesalci ne zaslužimo nič, ampak gre vsaka prodana karta v dobrodelne namene oziroma za otroke, ki so preboleli raka.

Tudi sama sem to predstavo videla in jo toplo priporočam. Bila mi je izredno všeč, saj je izredno ganljiva, tako da res pohvale. Odlična predstava in odličen namen.

Ja, to je dobro delo, ki te napolni, poleg tega pa ostajam v formi, ker so zanjo potrebni številni treningi in nastopi. Na odru sem doma, na njem se počutim zelo dobro. Zdaj sem sicer malo na pavzi…

Prej sem omenila Mašo Kagao Knez; pri njej smo punce, ki plešemo in nastopamo z bobni. Se pravi, dva do trije Afričani pridejo, igrajo na bobne, me pa plešemo. Maša sestavlja koreografije in je malo drugače tudi zato, ker je živa glasba.

Trenutno največ časa posvečaš afro-urban in kizombi. Je še kateri drug ples ali stil, ki ti trenutno predstavlja izziv ali pa znotraj teh dveh stilov vidiš še kakšne večje izzive zase?

Definitivno je znotraj teh stilov zaenkrat dovolj veliko izzivov in ne iščem nič drugega. Kizomba za dame je nov program, reggaetonfusion tudi. To je na primer fuzija vseh plesov, ki sem jih plesala in jih poskušam vkomponirati v reggaeton. Tako, da je to vse dovolj velik izziv, sploh pa afro-urban plesi kot so afro house koduro, afro beats...

Že znotraj tega je veliko nians.

Ja, vse to je precej bogato, ni samo ples, ampak je zadaj tudi kultura. Vsak korak ima svoje ime in kot učitelju se mi zdi, da je dobro, da veš, kaj ta korak pomeni. Že to, da izbrskaš te vire, od kod to prihaja, kaj pomeni korak, je precej težko, glede na to, da sem čisto na drugem koncu sveta.

Se  izobražuješ tudi v tujini?

Se trudim, glede na finančne zmožnosti. Delam na tem, da bi bilo lažje, kar se financ tiče. Bomo videli, kaj bo čas pokazal.

Nazadnje sem bila poleti v Bratislavi, kjer sta bili dve super učiteljici afro house-a, kodura, ndombola in coupé-décalé. Imela sem izvrstno priložnost pa tudi dovolj blizu je bilo, da sem se lahko udeležila.

Ko si enkrat na tej stopnji, se najbolj  splačajo privatne ure učenja.

Kdo pa je tvoja inspiracija? Učitelji, ki jih spremljaš, ali te inspirira kaj drugega?

Vedno se je pri meni začelo z glasbo, ali pa sem nekoga videla plesati in se je nekaj v meni premaknilo, da sem rekla: »To je to.« Seveda sem imela s svojo zgodovino plesa različne učitelje, ki so mi dali nek »push« in me veliko naučili.

Inspiracija je zdaj, če govoriva o osebah, veliko izvrstnih plesalcev v različnih plesnih stilih. Gledam na primer videe drugih plesnih stilov, s katerimi se ne ukvarjam in tako dobim ideje oziroma se moje polje razširi.

Vsakodnevna inspiracija so pa ljudje oziroma tečajniki, dame, punce, ki pridejo na moj tečaj. One so trenutno moja inspiracija.  

Je kakšna lekcija iz plesa, ki si jo dejansko ponotranjila tudi v vsakdanjem življenju?

Jih je kar precej, ena je na primer malo bolj splošna. Izvrsten salsa plesalec Orville, mi je leta nazaj rekel: »Kill them with love«. To se mi zdi takšna lepa, kljub temu, da je noter beseda »kill«. Pač ljubeče, prijazno.

Izhajam iz tekmovalnih plesov, iz katerih sem prišla v družabne plese, kjer je poanta socializacija in se imeti super. Večkrat sem bila narobe razumljena, ker sem hotela tehniko in bila stroga: »Zdaj bomo mi trenirali«, tako da sem morala najprej spremeniti svoj pristop do družabnih plesov. Kot sem prej rekla; ko poučujem, skozi to rastem, sploh osebnostno se mi zdi…  Ljudje so moje ogledalo in veliko je že to, da lahko to delam.

Krista, imaš slučajno za naše plesalce kakšen nasvet?

Naj čim več plešejo. Odvisno pa je od tega, kaj želijo. Dobro je, da pred vpisom na plesni tečaj malo pogledajo kdo uči, od kje prihaja določena plesna zvrst in da dobijo malo vpogleda v samo ozadje, kulturo ter v učitelja; recimo od kod prihaja, kaj je dosegel, s čim se ukvarja. Potem pa je potrebno samo uživati.

Vsak po svoje izbira, kako daleč bo prišel, ampak ne smemo pozabiti na tehniko. Ko imaš osvojeno neko tehniko oziroma znaš določene gibe, lahko telo že lepo tekoče procesira in lahko potem še bolj uživaš. Nikoli pa ni konec, vedno se ti odpirajo novi in novi izzivi, takšni in drugačni…

Danes je Krista za vas pripravila tudi en krajši plesni izziv, ki si ga lahko ogledate v posnetku.

Pokazala vam bom par afro-beats korakov.

Krista, najlepša hvala za današnji intervju, bilo mi je v veselje.

Bralci, upam, da ste tudi vi uživali. Vabljeni, da preizkusite Kristin izziv in ga delite z nami v kakšnem story-u.

Zadnji zgodbi
© Dancer’s Life