INES OGOREVC   •   03/08/2019

Pretekli teden nam je Jeremy Tang zaupal svojo plesno zgodbo, rutino in pogled na plesno skupnost. Če še niste pogledali / prebrali 1. dela, ga lahko najdete na linku. V 2. delu pa nam je zaupal nekaj trenutkov s plesišča, svoje inspiracije, delil pa je tudi nekaj nasvetov za plesalce in izziv, da lahko njegove gibe preizkusite tudi sami.

Se spomniš kakšnega resnično zabavnega in srečnega trenutka v plesu? Kaj pa kakšen trenutek v plesu, ki je imel zate poseben pomen?

Težko je odgovoriti na to, ker dobesedno plešem vsak dan svojega življenja. Če slišim glasbo, bom plesal, ne glede na to katera zvrst glasbe igra. Lahko bi bila arabska in poskušal bom zaplesati. Če igrajo na ulici, bom plesal. Ne poskušam ukrasti njihove predstave, ampak me večinoma povabijo, da se jim pridružim. Plešem na polno, pritegnem večjo množico in potem oni zaslužijo več.

Najboljši spomini so, ko si sposoben samo plesati in privabiti tudi druge, da se pridružijo.

Pomemben trenutek zame... Mislim, da so to moji tečaji oziroma možnost, da lahko poučujem in imam vsak teden dvajset ali trideset študentov. Pošiljajo mi neverjetna sporočila, v katerih govorijo kako hvaležni in srečni so, da so me spoznali in da sem začel s plesom. To je tisto, kar si želim v življenju. Ni mi treba biti slaven, ne potrebujem veliko denarja. Dokler lahko v nekom prižgem ogenj, kot so ga v meni tisti, ki so bili moja inspiracija, je to najboljša stvar. Nekateri moji učenci so res neverjetni. Kar ne morem verjeti njihovi rasti in napredku. To je - noro.

Kdo te najbolj navdihuje? Ali obstajajo osebe, ki so imele posebno velik vpliv na tvoj ples?

Imel sem nekaj neverjetnih učiteljev, zlasti pri hip-hopu in poppingu; Jessico, ki je vse to začela zame in nato učitelja Popping Jack. On je na sceni velika, ugledna osebnost. Je kot nekakšen starejši brat in res sem ga imel za zgled.  Je neverjeten in hkrati ponižen. Skoraj vsi iz Sydneja, ki plešejo popping, se učijo od njega in gredo potem lastno pot. Z veseljem poučuje in pomaga skupnosti rasti. Name je imel velik vpliv.

Ne maram gledati plesnih videov. Ne, da me ne zanimajo, obožujem jih. Ne želim pa nekoga kopirati. Trudim se, da ne gledam plesnih posnetkov - niti od ljudi, od katerih bi se lahko veliko naučil. Obiskujem delavnice po vsem svetu, vendar ne z vidika sedenja in učenja, ker bi lahko nekaj podzavestno pobral. Hočem plesati po svoje. Nekaj stvari pobereš tu in tam, vendar se čimbolj trudim, da jih ne bi. Doma imam svojo skupino; člane, ki so neverjetni plesalci. Ker so zelo dobri in veseli, so mi prav tako v navdih.

Kakšen nasvet bi dal drugim plesalcem?

Verjetno ste to slišali že stokrat, toda največja stvar zame je biti srečen. Poskušaj se spomniti, zakaj si začel plesati. Jaz sem zato, ker sem imel ples rad in sem se želel zabavati. Vem, da se lahko ujameš v trenutku in te prevzame. Ko sem poučeval, sem bil včasih res utrujen in nisem hotel iti ven na družabno plesanje. Nato pa sem se opomnil, da moram manj poučevati in več hoditi ven.

Mislim, da je v redu, če si vzamete odmor od plesa. Imel sem obdobje, ko sem moral veliko delati in nisem plesal dva meseca. Nato sem se vrnil in se počutil bolje, tudi spomnil sem se še vedno vsega od prej. Zdaj sem bolj svoboden, ne razmišljam več toliko. Smešno je, da čeprav več plešeš, ni nujno, da postaneš boljši. Če začneš veliko razmišljati, lahko obtičiš in postane čudno. Prav zato je v redu, da si včasih vzamemo odmor in delamo stvari v svojem tempu.

Moj glavni nasvet je, da pojdi v klub, če si seveda dovolj star. Pri plesu je to zame najbolj čista oblika -  plesanje z drugimi ljudmi, interakcija in energija, glasna glasba... To polni mojo dušo.

Ali obstaja kakšno znanje iz plesa, ki si ga uporabil v svojem življenju?

Kot sem že rekel je noro, da pred štirimi leti sploh nisem plesal, ampak od dneva, ko sem začel, je ples postal del mojega življenja. Ljudje me poznajo kot »Jeremyja, plesalca«, ker vedno plešem. Ne vem, če se to navezuje, vendar me ne zanima, kaj drugi ljudje mislijo. Če plešeš in izgledaš neumno ter se ljudje smejijo, potem jih vsaj nasmeješ. Ni treba, da to nate vpliva negativno, lahko imaš najboljši trenutek v svojem življenju. Nekateri ljudje to cenijo, nekateri mislijo, da je "kul". Tudi če se jim zdi, da izgledaš neumno in se ti smejijo, si vsaj nekoga naasmejal. Tako to je.

Imaš kak značilen gib, ki ga vedno narediš in je del tvojega plesa?

Rekel bi, da je to zvijanje nog.

Pripravil si tudi kratek plesni izziv za naše plesalce.

Jeremy, najlepša hvala, ker si na potovanju si vzel čas za naš intervju. Na tvoji plesni poti ti želim veliko neverjetnih izkušenj in prepričana sem, da jih bodo tvoji študentje v Avstraliji zelo cenili. Upam, da bodo tudi nekateri evropski študentje dobili priložnost prejeti tvoje znanje ali vsaj zaplesati s teboj.

Hvala, za vabilo, to zelo cenim. Vedno z veseljem klepetam in delim svoje znanje.

Zadnji zgodbi
© Dancer’s Life