INES OGOREVC   •   02/06/2019

Pretekli teden nam je Domen zaupal svojo plesno zgodbo, rutino, izzive in pokazal svoj značilen plesni gib. Če še niste pogledali / prebrali 1. dela, ga lahko najdete na linku. V 2. delu pa nam je zaupal svojo inspiracijo, nekaj zabavnih trenutkov s plesišča, pripravil pa je tudi nekaj nasvetov za vas plesalce in pravi izziv, da se v njegovi koreografiji preizkusite tudi sami.


Ali ste ugotovili, kaj je bila tista mora, katero je Domen omenil v napovedniku? Najbolje, da nam pove kar sam.

Ja tista največja mora je bila pa ravno to, k jaz nisem znal ne levo ne desno, muske nisem slišal, nič nisem znal, pač tam so bile luštne punce, jaz sem bil čist trd, ko hlod, pač realnost je bla taka. Jaz se nisem upal premaknit ne levo ne desno, trener vem, da se je drl: »Daj premakni se ti ta nov, mal bolj naprej, daj mal v levo, daj zamujaš, to je slabo, ne znaš niti hodit, to je bila kar nočna mora. Ampak na koncu mi je pa dal super motivacijo, ki me je v resnici motivirala, ko je rekel, da pač 5 let bom rabil, da se bom hodit naučil, po 5 letih bom pa šele začel plesat. 10 let vse skupaj.

Ampak zgodba se je drugače zavrtela?

Tako je, on me je s tem podžgal, da sem mu rekel: »Boš ti videl, kako jaz »hodim«!« in če pogledamo nazaj, po šestih mesecih tistih treningov sem bil že na državnem prvenstvu z njimi, tam smo bili 2. Tako da je dal dobro motivacijo in pol po 3 mesecih treningov niso bile več motivacija ženske, ampak samo ples in da mu pokažem kok sem hud.

Kdo pa je bil tvoja inspiracija v plesu - v hip hopu? Pa kdo je v današnjem času v salsi?

Ja pri hip hopu jih je bilo vrsto. Na začetku je bil Gena Zaneli, to je bil čist prvi trener, ki mi je bil fascinanten, ker je tko iz rokava tresel koreografije, pa hiter se je naučil za tisti old school stil. Potem je bil pa Željko Božič iz Kazine, k so mal nov stil prinesel v ples, mi je bil res fascinanten. Potem je bil Marty Kudelka, ker je od njega dobil ta stil. Takrat sem res vse, vse sem popadal, tudi vem, da sem veliko Youtube-ov, Usher-ja sem spremljal, Justin Timberlake-a sem spremljal. Kaj sta po tem ta dva Les Twins (zmagovalca World of dance), ko sta ven prišla. Mislim, k sta res, kot da imata antitelo, tko cara, res vsaka čast. Pol Nika Kljun je bila tako ali tako inspiracija, ker je znala tudi poosebljat moško energijo in žensko energijo. Potem Viki Čerček, mi je pa še zdaj močna inspiracija, ne samo na plesnem vidiku, ker ona razvija ples v nekakem zelo izraznem delu povezanim z igro, kolikor jo spremljam, pa tudi kako povezuje razmišljanje o plesu v življenje. Tako da, to mi je neka inspiracija.

Da bi pa res specifično rekel za ples, sta mi pa inspiracija Jan Bervar in pa Robert Gracar, pri Cubana Ljubljana, ker je vsak na poseben način »čuden«, ampak tako lepo mislim. Recimo Robert je itak tako srce, ima tako dober žmoht ko pleše in je res dober opazovat kako on pleše. Recimo, če greš sam pogledat v Cubanota, lohk cel večer samo sedim pa opazujem kako on pleše, k res pooseblja tisto veselje do plesa. A veš ni uno, jaz bom kle pecal, jaz sem hud, jaz sem car. Ne, on je veselje, tako full lepo.

Recimo pri Janu mi je pa fenomenalno, k je pa tako gospod, je tko hud. K pleše je tako ena mešanica elegance, pa sistematizacije, ker se mu prav vidi, kaj je on po poklicu. In tud ko razlaga, ko nam podaja znanje tko, potem pa še doda tist »flavor«, »cartoonish«, kot da bi risanko gledal in res dobiš tako lepo znanje. In kar mi je zanimivo, njega spremljam, mislim spremljam, jaz sem na tej poti odkar je on odprl plesno šolo. Opazujem ta razvoj in sem mislil, to se bo enkrat končal, k to je pač salsa cubana nekaj so osnove in pol je konec, ampak ne to še kar razvija, raste, kar gre v globino, tako da »heads down« (kapo dol).

Tako da onadva sta največja inspiratorja na profesionalnem nivoju. Ampak konkretno me pa zelo inspirira, ko grem ven, pa da vidim ljudi, ki uživajo v svojem plesu in potem zmeraj, ko vidim kaj kdo dela - o kok je dober gib, grem probat, o lej kako se smeji na ta komad, zakaj se smeji na ta komad, daj grem še jaz probat. To mi je tko ena luštna inspiracija.

Pač živiš si zdaj, potem pa še mal filozofska, ples mi daje tisto močno sporočilo, da bodi zdaj tukaj, jutri in včeraj ne obstaja. In v plesu je tisto, ko daš možgane stran in si res tam in je fajn.

Živiš dejansko v tistem trenutku.

Zdaj pa mogoče sva bila v malo bolj resnih debatah, a rečeva še kakšen zanimiv / zabaven trenutek s plesišča?

U teh je full, mislim en zabaven trenutek, velik jih je, kako sem spoznal trenutno partnerico, pač punco, ta je bil tudi tak zanimiv, prav filmski, »slow motion« (počasen posnetek), tako pač na plesišču jo vidim, ko se pripravlja za ples, čez plesišče dejansko, k se je ona lih tko obrnila in pol res tko lasje so se počasi premikal, recimo ta je bla taka huda, k nisem mislil, da bom to kdaj sploh doživel.

Lahko bolj iz teh tekmovanj recimo, ali pa kako sem zdaj z Decorason-čki, ko plešemo. Lansko leto je bila taka luštna napaka. Jan sej nisi tega videl! Tko na začetku smo imel en del, dva para en proti drugemu plešeta oziroma je mini ruedica in z Juretom, ta El Padrino, saj ga poznaš, sva si dala pač lupčka tko postran.

Ponesreči ali namensko?

Ne, namensko, a ne, pač zafrkancija, da je sproščeno in pol ko sva midva to naredila, je bilo tko kaj pa zdaj. Totalen black out. Brina je znorela, tako kaj?! Daj Jure pleš. Jaz sem šel pa naprej, tako na easy, kot da nič ni bilo in če greš gledat posnetek zdaj nazaj, prav vidiš, kako grem jaz že full prej kot vsi ostali in kao plešem in prihajam k skupini. Ta je ena taka, ta je bila zanimiva.

Mogoče še iz hip hopa, iz tekmovanj, kakšen trenutek?

Mislim, da ni bilo nastopa, kjer se jaz ne bi zmotil. To je kot nekaj neizbežnega, ampak noben tega ne opazi. In pri hip hopu se prav spomnim, to je bilo dejansko drugi, ne prvi nastop leta 2000 po moje. V Nemčiji smo bili na svetovnem prvenstvu, pa smo šli ta velika skupina nastopat oziroma tekmovat. Mislim, da smo se potegovali za prve tri. To je bilo ql, mi smo bili ql. To smo še z Genotom šli. Tam sem bil jaz lih nekje na sredi, imel smo kapice in tiste kapice so bila takrat taka pravila za ples, da če ti kaj pade iz telesa pomeni da je rekvizit in si izključen. In že to je bil tak pritisk recimo, a ne! In mi smo neki plesal in vem da sem bil jaz tok noter, da sem neki preveč trznil in je kapica odletela in sem naredil obrat pobral nazaj gor, čist izven koreografije. In pol tko so sodniki rekel, sploh ni zgledalo, kot da bi se kdo zmotil, to res prav, ne niso rekli, kera huda koreografija prej je bila taka zdaj pa taka, a ste kaj vmes spremenil? Ja ja, spremenil smo.

Torej je zgledal kot del koreografije.

Pa ne vem tudi padci recimo so se zgodil na tekmovanju, ko ljudje pač švicajo, ko plešeš, a ne! In smo imel en prav tak trenutek, ko sem moral iz enega dela v drug del pridet in smo šli s slajdi, pač smo drsel in ko sem jaz prišel na uno, sem pač padel direkt, ampak ker sem imel že majčken izkušenj iz break dance-a, sem padel, se zavrtel in naprej šel in vsi o kok je dober zgledal, vsi isto samo en je naredil še en drug twist. Yeah.

Tudi letošnji nastop pri Decorason-ih sem se zmotil, pa noben ni videl.

To bomo pa zadržal kot skrivnost, mogoče si poglejte video pa vidite, če boste našli tisti trenutek, ko se je dejansko Domen zmotil?

Dejansko, sej se skoz zmotim, ampak probi najti…

Da se vrneva nazaj, na malo bolj resne teme - ti si aktiven tudi v poslovnem svetu...

Živim za poslovni svet, saj ne, ampak rad delam.

A so kakšne lekcije v plesu, ki si jih lahko uporabil tudi v poslu?

Ja, zelo veliko, tako kot sem rekel že v srednji šoli in kaj mi je tudi pomagalo na faksu, je ta disciplina. Prvo disciplina in trdo delo, ker recimo sem tudi videl pri sebi, ko sem jaz prvič prišel na plesne, sem bil super les, torej nisem vedel kaj je levo kaj desno, oni so šli levo, jaz sem šel desno, ko so oni šli naravnost, sem šel jaz nazaj, pač katastrofa. Hvala bogu, da me je tako motiviral, da sem vztrajal in pač, če ti trdo delaš, tudi če si kao netalentiran lahko prideš do rezultata. Pol smo imel enega soplesalca, ki ni znal slišati muske. To je res težko plesat, ampak človek se je trudil, trudil in trudil in zdaj je koreograf. On je rabil kakšnih 5-6 let, da je prišel na ta nivo, ampak on je z nami hodil tekmovati z nami je treniral, z nami je plesal. Ni imel ritma, ampak je znal preštet, pa je nekak drugače začutil, je rastel s trdim delom. Zdaj to mi je bil en dokaz in mi tudi pomaga v poslovnem svetu, da če ti konstantno delaš. Seveda moraš paziti, da imaš ravnovesje, ni to da po cele dneve, ker tudi to je drug ekstrem. Ampak, če ti nekaj vztrajaš dan za dnem, dosti je že sam urca na dan, boš čez 10 let naredil, ok sem že preveč rekel, boš v 1 letu naredil 365 ur, veš kaj je to 365 ur, to je že kar, se že bližaš nekemu nivoju znanja in izkušenj, ki lahko potem daš naprej. To sem recimo od plesal dobil.

In tudi v plesu, ko se učim, to bi dal sam en nasvet vsem soplesalcem in soplesalkam, če še niso tega pogruntal pa vsem tistim ki se hočejo naučit plesat. Ko se greš ti učit plesat, res razmišljaj, kako gre telo, a gre res prstek tako, res bodi tam, potem, ko se pa muska prižge pa pozabi in zaupaj samo telesu in telo bo samo delal. To sem videl pri sebi, da pri meni deluje, pa upam, da bo še pri kakšnemu to delovalo. Ples je močen, meni zelo pomaga, ker telo ti dela skoz, možgančki delajo skoz, tako nekak si v lepem ravnovesju, da ne zaspiš v življenju. Ker pač ljudje smo pa navajeni, da greš delat, prideš domov pa greš spat, pa za televizijo in tako počasi možgančki in telo začnejo počasi propadati.

Ples pa jih zbudi.

Ah, noro dober zbudi, pa še hude punce so, tudi fantje.

Torej se najde nekaj za vsakogar.

Mogoče zdaj, kar nekaj nasvetov si že omenil, ampak, a imaš še kakšen ekstra nasvet za naše gledalce oziroma plesalce?

Ne nehat plesat, ne nehat plesat, pa ne preveč plesat, zdaj pa koliko je preveč za nekoga…  

Torej najti ravnotežje med plesom, ampak nikoli ga pa ne pustiti.

Ne nehat, ker že znanstveniki so dokazali, da starejši ljudje, ki hodijo plesat, mislim da imajo samo 5% šans, da so dementni. Torej možgani delajo, pa telo dela, pa vesel si, pa full ljudi spoznaš, taka družina plesna, a ne? To je full dober.

Zdaj pa Domen je za naše plesalce pripravil tudi en plesni izziv.

A sem al kaj? Ja, sem nekaj pripravil.

Tako da Domen bo to zdaj pokazal, vi pa ste vabljeni, da ta plesni izziv dejansko preizkusite tudi sami in objavite vaše posnetke in označite notri Dancer's life app, nato pa se bo Domen odločil, kdo je zmagovalec. Tako da se prestavimo kar na drugo prizorišče in nam Domen pokaže svoje gibe.

Ok, gremo. Video izziva:

Zdaj pa gledalci plesalci z Domnom bi z veseljem slišala kaj ste odnesli od današnje zgodbe. Upamo, da ste našli motivacijo zase.

Predvsem pa se veseliva vaših posnetkov plesnega izziva. Objavite jih v svoji zgodbi oziroma na svojem profilu in znotraj »tagajte« oziroma označite Dancer's Life App (FB: dancerslifeapp, IG: dancerslife_app), nato pa bo čez en teden Domen izbral zmagovalca. Tako da še enkrat Domen hvala in se vidimo kmalu.

Zadnji zgodbi
© Dancer’s Life