INES OGOREVC   •   10/12/2019

Pretekli konec tedna sem preživela na Atrevete bachata festivalu v Ljubljani.

Tokrat je to bila prva izvedba festivala, čestitke organizacijski ekipi (Latica in Davor), saj je bila odlična. Seznam mednarodnih učiteljev je bil prav neverjeten in ves program zelo dobro načrtovan. Dobro je bil premišljen tudi prostor dogajanja - en velik odprt prostor za večje delavnice in preplesavanje ter manjši prostor za bolj intimne delavnice, kjer sta se učitelja lahko bolj povezala z udeleženci. Umestitev preplesavanja na urnik poleg plesnih večerov je bila zelo dobrodošla, saj so plesalci lahko po delavnicah povadili naučene gibe in jih nato izvedli na večeru z veliko več samozavesti.

Res je bilo veliko odličnih delavnic, vendar jih je nekaj še posebej izstopalo, no, ena pa je bila sploh nekaj posebnega.

Airam in Vero

Airama in Vero sem imela priložnost spoznati že pred nekaj meseci, ko je Latica z njima organizirala delavnico v Ljubljani. Izkušnjo privatne ure pri njima pa nam je v Dancer's Life intervjuju zaupala tudi Tamara Di. Tako sem že vedela, da gre za izjemna učitelja, a to, kar se je zgodilo na delavnici ta konec tedna, nas je vse presenetilo.

Glavna tema delavnice je bila povezava med plesnim parom. Poudarila sta, da ne smemo hiteti s številnimi gibi, temveč naj raje pričnemo počasi, podaljšujemo gibe in resnično najdemo povezavo s partnerjem, preden se lotimo hitrejših gibov na vrhuncih posamezne skladbe.

Skozi celotno delavnico se je v sobi čutila neka posebna energija, toda njun nastop je vse potisnil čez rob. Njuna strast, povezanost in ljubezen do plesa in drug drugega sta nas pripeljala do solz. Sprva si se vprašal, kaj se dogaja, zakaj jočem, potem pa si pogledal okoli po sobi in videl ostale, tudi fante s solzami v očeh in vedel, da je to trenutek, ki ti bo za večno ostal v spominu.

Azael Salazar in Mari Angeles

Par, ki je prav tako na meni pustil velik vtis, sta bila Azael & Mari, šla sem kar na tri njune delavnice, saj nista učila le korake, ampak sta se osredotočila tudi na druge vidike plesa.

Udeležila sem se njunega dvoboja med plesalkami in plesalci, kjer poudarek ni bil zgolj na seksi korakih. Azael nam je namreč uspel prikazati kako pomembna je mimika obraza in telesna drža. To je storil na zabaven način in skozi interakcijo z nami, tako da so se nam informacije lahko resnično vtisnile v spomin.

Na njuni tretji delavnici, Bachata Sensual, je poudaril pomen enake obravnave vseh, s katerimi plešemo. Soplesal-ec/-ka je najpomembnejša oseba na plesišču, ki ji moramo posvetiti vso svojo pozornost, ne glede na to, ali je to nekdo, ki nam je še posebej všeč, ali samo znanec, s katerim delimo en ples.

Seveda mi niso bile všeč samo njune misli, ampak tudi njun slog plesa, saj sta znala v ples vkomponirati tako čutne trenutke kot bolj zabavne vesele korake. S koreografijo na pesem "Jiory - Eso es amor" sta res vnesla veselje v prostor.

Na festivalu so mi bile všeč tudi druge delavnice:

Carlos in Chloe sta nam dala super primere vaj za muzikalnost, ki jih lahko kadarkoli uporabimo tudi sami in tudi nekaj odličnih nasvetov za dekleta, da vsake toliko časa ugrabimo kakšen plesni trenutek.

Cornel in Rithika sta prinesla nabor odličnih gibov, predvsem pa mi je bilo všeč, da se nista osredotočila samo na korake, ampak sta nas opozorila tudi na podrobnosti izvedbe posameznega giba, še posebej na stilske detajle za dekleta.

Tudi drugi pari so bili odlični, a seveda kot na vsakem velikem festivalu, kjer so vzporedne delavnice, se moraš odločiti kam bi šel in žal zamudiš delavnice nekaterih učiteljev. Prav tako je odločitev česa se boš udeležil odvisna od stila, ki ga imaš najraje, še posebej pri bachati. Opazila sem namreč, da je med stili bachate res velik razkorak; od dominikanske bachate do moderne bachate, od sensual bachate do strastne bachate. Na srečo je v današnjem času na voljo veliko različnih virov, kjer najdeš videoposnetke učiteljev in tako lažje izbereš, katere delavnice bi se udeležil. Platforma Dancer's Life ponuja tudi eno od teh možnosti, o kateri pa vam več zaupam ob drugi priložnosti...

Zadnji zgodbi
© Dancer’s Life