INES OGOREVC   •   18/01/2020

Arrebatate je bil zame poseben, saj sem se ga želela udeležiti že zadnji dve leti, zdaj pa mi je končno uspelo. Prvič sem novo leto dočakala na plesnem festivalu. Do sedaj sem bila bolj navajena poletnih festivalov v tujini in v Ljubljani, a je Arrebatate zaradi silvestrskega časa in vzdušja v tem času, bil še posebno vabljiv.

Delavnice

Delavnice seveda niso imele neke posebne novoletne note, so pa poleg klasičnih delavnic, organizirali tudi dva bootcampa. En se je dogajal dan pred začetkom rednih delavnic in ni bil vključen v ceno. Drugi pa je bil dejansko med rednimi delavnicami, kar je nekako odvzelo njegovo privlačnost, saj je postal zgolj ena izmed delavnic, med katerimi si izbiral; s to razliko, da si se na to moral prijaviti in da je bil nastop, pogoj za udeležbo. Sama nisem ljubiteljica nastopanja, saj ima žal trema slab vpliv na moj spomin in se vedno kaj zmotim ali zamudim… Zato se tega bootcampa nisem udeležila, čeprav sta me sama tema delavnice in učiteljica pritegnili. Moram pa dati« kapo dol« Regli in udeleženkam, saj so v parih urah uspele pripraviti res čudovit nastop, ki sem si ga z užitkom ogledala.

Ena izmed zame ključnih delavnic na festivalih, kjer sta prisotna Diana in Osmani, je plesni dvoboj. Kljub temu, da ne maram nastopanja, grem tukaj vedno malce izven svoje cone udobja, saj so te delavnice res odlične in tudi sam dvoboj ima neko posebno energijo. Ta dvoboj mi je bil še posebej všeč, saj je Diana zastavila zanimiv koncept in ustvarila celo zgodbo v več poglavjih. Skozi celotno koreografijo se je energija stopnjevala in zaključila z zelo močnim borbenim sporočilom. Medtem, ko je Osmanijeva koreografija, imela ravno nasprotno sporočilo, da borba ni namenjena kazanju moči, ampak da je nastop pripravljen za nas punce. In prav je, da so se potrudili za nas, saj smo jih čakale več kot eno uro, ampak je bilo kljub temu vredno počakati.

Plesni večer

Vsak plesni večer je bil po svoje poseben, težko bi se odločila za  najljubšega. Že na prvem večeru se je pokazalo pravo vzdušje in tip plesalcev. Namreč na večini festivalov, sem navajena, da se plesalci držijo znotraj svojih poznanih skupin in ne hodijo veliko iskat plesalke izven svojega kroga. Tu pa je bila popolnoma druga zgodba, niti en večer se mi ni zgodilo, da bi »odsedela« oz. čakala na plesalca več kot eno ali dve pesmi. Fantje so drug za drugim prosili za ples in moram reči, da je bil zame to eden najlepših delov festivala.

Vsak plesni večer je imel drugačno noto. Pri večer je bil bolj sproščene narave, namenjen spoznavanju ljudi. Drugi večer je imel neko posebno energijo, ki so jo kot prvo seveda prinesli nastopi, nekateri boljši kot drugi. Ampak ta energija se je nadaljevala skozi celoten večer, saj se je proti koncu večera ustvaril krog, kjer je imel vsak možnost pokazati svoje znanje afra in rumbe. Tretji večer je bil tematski - policaji in zaporniki. Plesalci so se na temo odzvali zelo različno, nekateri so jo popolnoma ignorirali, medtem ko je velik del udeležencev temo vzel zelo resno. Kostumi nekaterih so bili res odlični, nekateri so temo zapeljali bolj v zapeljivo smer, medtem ko drugi v humorno. Pohvale vsem za vložen trud. Tudi plesne animacije so bile prilagojene teme, kar je večeru dodalo prav posebno začimbo. Glavna animacija je bila seveda »Te va llevar la policia«.

Novoletni večer je bil zame pravzaprav odločilni, zakaj sem se sploh odločila za ta festival. Namreč ne maram praznovanja na ulici, saj ne veš od kje lahko vate prileti kakšna petarda ali raketa. Vendar je ravno ta dejavnik ločil našo družbo, saj se je kar nekaj plesalcev odločilo, da polnoč pričaka v središču mesta. Sama sem na plesni večer prispela le par minut pred odštevanjem, torej v idealnem trenutku. Skupaj z znanci sem tako pred odrom odštevala minute do polnoči, ko so v zrak spustili konfete, tako da smo namesto dima ognjemetov po celi dvorani videli zgolj bleščice. Po čestitkah in nazdravljanju,  je sledil set animacij, ki je naše veselo vzdušje še nadgradil. Večer se je nadaljeval res odlično, saj so se povabila za ples kar vrstila in sem komaj uspela loviti sapo med enim in drugim plesom. Proti  koncu me je žal izdalo moje koleno, ki mi je oznanilo, da je skrajni čas za počitek.

Priporočilo

Arrebatate festival priporočam vsakemu, saj je bil to eden izmed festivalov, kjer sem se najbolj naplesala, kar lahko potrdi tudi moja pametna ura, ki je vsak dan naštela okoli 30.000 korakov. Pohvale organizatorjem za vse aspekte festivala – od lokacije (dve stavbi v razdalji 20m), super premišljeni večeri in seveda odlična učiteljska zasedba.

Budimpešta je v prazničnem času čudovito okrašena, na ulicah se počutiš popolnoma varno in v bližini lokacije festivala lahko najdeš številne Airbnb nastavitve,  v primeru, da se ne odločiš za spanje v uradnem hotelu festivala ali pa je ta že razprodan. V vsakem primeru pa je potrebno pohiteti z rezervacijami, saj gre za novoletni čas, ko so vse prestolnice polne turistov.
Zadnji zgodbi
© Dancer’s Life